Bančna luknja in pravo
V zadnjih dneh smo veliko brali o dokapitalizaciji bank. Razlog za dokapitalizacijo so veliki dolgovi v katere so banke zašle ob dajanju "slabih" kreditov. Slabih kreditov naj bi bilo nekje za med 6 in 7 milijardami EUR in so bili odobreni nekje v letih med 2005 in 2008.
Leta 2009 je svoj petletni mandat zaključil Marjan Kramar. Leta med 2005 in 2008 so ravno tu nekje vmes.
Pred nekaj dnevi pa smo zasledili novico, da so bili lastniki delnic in podrejenih obveznic razlaščeni. Tu pa ne gre za eno osebo ampak za 5% slovenskih državljanov, ki so trem bankam neprostovoljno prispevali pol milijarde EUR.
Na internetu lahko zasledimo veliko debat o vzrokih in posledicah take razlastitve tako da je o tem napisanega že precej. Torej v času podeljevanja kreditov je bila npr. banka NLB zelo uspešna saj je bila odhajajočemu predsedniku uprave odobrena nagrada v višini milijon EUR. Za predstavo: to je 664 povprečnih bruto plač ali 55 letna povprečna bruto plača. Državna banka je ocenila, da je bilo Kramarjevo poslovanje tako zelo uspešno in koristno za lastnike, da so ga ob odhodu nagradili z dohodkom, ki ga povprečni državljan dobi v skoraj 1.5 življenja. Vlada se navidez s tem ni strinjala in je spisala zakon, ki je g. Kramarju pobral levji del te nagrade. Na prvi pogled se sliši pošteno.
Po drugi strani pa je bila banka ravno v času Kramarjevega mandata tako zelo neuspešna, da so pred dnevi razlastili vse lastnike delnic in podrejenih obveznic in jim pobrali pol milijarde EUR. Nekajkratnik tega zneska pa bo prispeval proračun (Še dobro, da obstaja tak dobrotnik v Sloveniji. Škoda le, da je tako zelo pristranski). Za piko na i pa je pred nekaj dnevi ustavno sodišče razveljavilo "Kramarjev" zakon. Sedaj bo g. Kramar nazaj dobil tisti levji delež nagrade z obrestmi. G. Kramar se veseli, ker je tisti levji delež za nekaj let vezal v proračun z visoko obrestno mero in je tako dobil precej več kot če "Kramarjevega" zakona sploh ne bi bilo.
Podelitev nagrade odhajajočemu predsedniku uprave in razlastitev 5% državljanov pa sta bila speljana po pravilih in sta pravno bolj kot ne nesporna. Sedaj pa naj nekdo razloži kako je to možno. V istem času je bila NLB po nekih pravilih zelo uspešna in hkrati zelo neuspešna. Po kakšnih pravilih je to možno? Kdo je spisal ta pravila? Ali ima pravo sploh še kakšen namen ali zgolj služi interesom kapitala in kot stranski učinek omogoča, da se kaznuje soseda, ker vas moti s kosilnico med vašim nedeljskim počitkom. Kako to, da imamo lahko tako zelo nesposobne ljudi na oblasti? Ali bi bilo kaj slabše, če bi na oblast postavili čisto "navadne" ljudi? Po mnenju ustavnega sodišča je namreč "Kramarjev" zakon bolj kot ne skropucalo, ki je še dodatno povečalo razliko med "uspešno in hkrati neuspešno" ter s tem še bolj oškodovalo državljane.
Ni komentarjev:
Objavite komentar